Kako se lahko pomirim?

Dogajanje v zadnjih dveh tednih je marsikaterega od nas spodbudilo k razmišljanju o sebi, o svojem življenju in tem, kaj je resnično pomembno. Strašljivo je to, kako življenje takšno, kot ga poznamo, se lahko spremeni čez noč. Če bi mi kdo pred dvema mesecema rekel, da bo v sosednji in moji rodni državi, umrlo tudi do 500 ljudi v enem dnevu zaradi nekega virusa, bi se mi zdelo nemogoče. Toda, ko takšne novice prihajajo vedno bližje praga našega doma (tudi dobesedno), nas lahko strah duši in zaradi negotovosti nas tesnoba drži v pesti.

Spomnim se, kako sem se prejšnji teden naenkrat znašla s solzami v očeh in po licih ob vsaki omembi Corona-virusa. Pa sem si rekla: »Kaj je s tabo? A nisi na začetku rekla, da je samo virus in ljudje samo paničarijo?« Zmedena sem bila in nisem vedela, kaj se dogaja v mojem čustvenem svetu. Ali je to, da me je strah narobe? Ali to, da me je strah, pomeni, da paničarim? V pogovoru z drugimi, sem ugotovila, da mnogi enako čutijo in so enako zmedeni.

Panika ali anksioznost?

Tako, ko sem prišla domov, sem se zatopila v knjige, znanstvene članke in sem naenkrat ugotovila, da čeprav nekatere informacije so res koristne, se v resnici moram poglobiti vase. Sicer zanimivo mi je bilo ponovno prebrati nekatere informacije o delovanju možganov in anksioznosti.  Vzela sem ponovno v roke, knjigo, ki sem jo pred časom prebrala. To je knjiga Anxious, ki jo je napisal znanstvenik Joseph LeDoux (res odlično gradivo), ki pomaga razumeti, kako naša psiha in naše telo delujeta ob ogrozujočih dogodkih. Nevroznanstvenik Joseph LeDoux je znan kot »Gospod amigdala«, saj je tisti, ki nam je podaril bolj poglobljeno znanje o delovanju amigdale in limbičnega sistema.

Zanimalo me je tudi, ali mi bo poznavanje razlike med strahom in paniko kaj pomagalo. Tako sem še prebrala opredelitev različnih čutenj, ki ga je napisal dr. Milivojević (2008). Sam opisuje strah kot čustvo, ki ga čutimo v sedanjosti in se izraža tako, da vemo česa se bojimo, poznamo rešitev, a nas je vseeno strah. Paniko pa opiše kot čutenje, ki ga čutimo v sedanjosti in čeprav vemo, zakaj se bojimo, ne vemo, kako bi rešili nastalo situacijo oziroma ne vidimo izhoda.

Kako pa mi to znanje sploh pomaga? Kako pomaga še vam?

Pomaga nam ugotoviti, kako si lahko sami pomagamo. Pomaga nam razumeti, kaj se v nas dogaja in kaj nam daje moč, da v krizi prevzamemo nadzor nad svojimi čustvi. Vzemimo corona-virus za primer. Strah je sicer neprijetno čustvo, ampak ni negativno čustvo, saj vemo, česa nas je strah (okužbe, smrtni, finančne stiske, itd.) in se lahko odločimo, da ukrenemo vse potrebno. To bo posledično zmanjšalo naš strah. Razlika med paniko in strahom je ta, da pri paniki ne vemo točno, kaj bi lahko naredili, da bi izboljšali situacijo. Tukaj gre torej za to, ali imamo nadzor nad situacijo ali ne. Kako torej skrb zase zmanjšuje strah in paniko? Kaj lahko naredimo?

Poskusimo s sledečo vajo:

Poiščimo si prostor, kjer smo lahko v samoti in kjer se počutimo varne. Vzemimo si čas zase, mogoče 15 minut in si naklonimo prepotrebno sočutje in si priznajmo, da to, kar doživljamo, je res strašljiva situacija. Skušajmo začutiti strah in ga izžalovati. Vsak od nas žaluje drugače: nekateri pišejo, drugi se zjokajo, tretij tepejo blazino … Žalujte tako, kakor vam je domače, a istočasno na varen način.

Priznajmo si, ubesedimo to, da nas je strah in da nam je res hudo. Če nam je težko biti sočutni do sebe, pomislimo na koga, ki ga imamo radi. Ali ne bi ga objeli in potolažili? Kaj bi mu rekli, da bi ga potolažili? Enako sočutje skušajmo kazati samim sebi. Potolažimo se, podarimo si dovoljenje, da smo ranljivi in da nas je strah.

Zdaj, ko smo se vsaj malo pocrkljali in potolažili, globoko zadihajmo in naredimo plan. Pri tem nam lahko pomagajo naslednja vprašanja: Kaj lahko storim, da zmanjšujem tveganje okužbe na minimum? Ali spadam v rizično skupino, ker imam kakšno kronično bolezen ali zaradi starosti? Če nisem v rizični skupini, kako se lahko zaščitim, če moram vseeno iti službo? Ali lahko grem do šefa z inovativno idejo oziroma predlogom, kako bi delal od doma? Ali imam nekaj dopusta, ki bi ga lahko uporabil, da bi poskrbel za svojo varnost?

Ko sebi vrnemo moč, smo še zmeraj v stiku s strahom (Strah je zdrav, saj nam pomaga poskrbeti za svojo varnost.), ampak istočasno nas ta ne ohromi.

Takšna in še druga vprašanja, nam bodo pomagala najti strategijo, ki nas bo opolnomočila. Ko sebi vrnemo moč, smo še zmeraj v stiku s strahom (Strah je zdrav, saj nam pomaga poskrbeti za svojo varnost.), ampak istočasno nas ta ne ohromi. Tako bomo poskrbeli, da strah ne bo prešel v paniko.

Če čutiš hujšo stisko pa lahko pokličeš naše svetovalce preko telefona!

Kako pa se borimo z anksioznostjo?

Žal je res anksioznost hromeče stanje in še zdaleč ni prijetna. Če nam uspe strah uporabiti sebi v prid in če ga bomo obdržali na nivoju, ki je za nas koristen, verjetno se ne bo stopnjeval v anksioznost. Poskusimo si dati sočutje, biti prijazni do sebe tako, da si privoščimo karkoli nas veseli, in kar nam pomaga se opolnomočiti. (Tudi pri anksioznosti lahko poskusimo zgornjo vajo.) Vedimo, da nihče nima popolnega nadzora nad tem, kaj se bo zgodilo, lahko pa poskrbimo za svojo varnost in dobro počutje v sedanjosti.

Verjamem, da nima vsak od nas enakih okoliščin in verjamem, da to, kar nekomu pomaga, nekomu drugemu lahko povzroči stisko. Vsi nasveti, ki jih beremo ali slišimo po medijih, so seveda dobronamerni, vendar jemljite jih za to, kar so: samo nasveti. Če nimate dobrega odnosa z družino, ker ste kdaj doživeli nasilje ravno od ljudi, ki bi vas morali zaščititi in ljubiti, vam gre verjetno na živce, ko berete, da se ta karantena lahko uporabi za družinske odnose in da lahko pokličete družinske člane ter poglobite odnos z njimi. Vedite, da z vami ni nič narobe in niste sami. Za nasilje ni nikoli nobenega opravičila!

Tako tisti družinski člani, ki so bili nasilni do vas, kakor tisti ki so si mogoče zatiskali oči, žanjejo posledice svojega ravnanja. Zato ni razloga, da bi se počutili krive, če jih nimate želje kontaktirati ali poglobiti odnos z njimi. Prav nasprotno, vredni ste pohvale, ker znate poskrbeti tudi za vašo čustveno varnost! Bravo! Pri vsem tem, ne pozabite, da ni recepta, ko bi rekli: »Morate to in to narediti«. Poiščite svoj način. Kaj vas veseli? Poslušanje glasbe, pisanje, ples, kuhanje? Zapolnite si dneve s pozitivnimi aktivnostmi, novicami in mislimi. Uživajte svojo družbo in privoščite si počitek za katerega ni nikoli časa. Verjamem, da bo vsak od nas lahko iz te krize našel nov način, kako skrbeti zase, kako najti globjo prijaznost in spoštovanje do svoje ranljivosti.

Tabita Ruiz, Specializantka sistemske psihoterapije

VIRI:

LeDoux J. (2015). Anxious: Using the Brain to Understand and Treat Fear and Anxiety. Viking: New York, NY, USA.

Milivojević Z. (2008). Emocije – Razumevanje čustev v psihoterapiji. Novi Sad: Psihopolis institut.

Leave your comment