Verjamem, da je vsak otrok svoj unikaten svet, ki ga želim spoznati na njemu prijeten način; skozi igro, pogovor in kreativne medije, zato moja terapevtska usmeritev izhaja iz humanistične teorije, ki pravi, da je posameznika treba obravnavati celostno in mu v terapevtskem odnosu zagotoviti varno in empatično okolje, kjer bo lahko razvijal svoje potenciale, premagal notranje stiske in osebnostno rasel.

Sem diplomantka biopsihologije Univerze na Primorskem in magistra svetovanja in psihoterapije University of Edinburgh, po srcu pa predvsem oseba z veliko strasti do dela z otroki ter glasna zagovornica prepričanja, da prav vsak otrok šteje. Profesionalne in osebne izkušnje, radovednost ter pomanjkanje tovrstnih storitev v Sloveniji so botrovali dejstvu, da sem ustanovila Inštitut za zaščito otrok Lunina vila, so. p., za katerega si želim predvsem, da postane varno zavetje tako za otroke z izkušnjo travme kot njihove svojce.

Lunini vili sedaj pomagam kot svetovalka za skrbnike in svojce, vodim izobraževanja za strokovnjake in prostovoljce ter predvsem kot terapevtka za otroke do 10. leta starosti. Trenutno pridobivam certifikat iz psihotravmatologije in na travmo usmerjene terapije, predvsem pa z neprestanim delom na sebi, strokovnim izpopolnjevanjem in supervizijo skrbim za strokovnost tako svojega kot našega timskega dela.

Življenje me je že od malega vodilo skozi izkušnje in poti, ki niso bile vedno lahke. Kot pravijo: »Sreča ni to, da ti je postlano le z rožicami!« In imajo prav. Tako sem našla svojo srečo, svoje poslanstvo.

Ko sem si nekaj let nazaj predstavljala malo Jerico in njeno otroštvo, sem vedela, da želim in si bom prizadevala nuditi roko tistim, ki jo potrebujejo in so se znašli v temi. Ljudem, ki so se na neki točki izgubili, ker jih je bolečina ohromila. Ljudem, ki ne najdejo prave poti. Sledila sem svojemu srcu in želja po znanju in delu na sebi me je vodila na fakulteto FUDŠ–smer psihosocialna pomoč, kjer sem pridobila veliko znanj in predvsem potrditev, da si tega resnično želim in da je pomoč ljudem resnično moje poslanstvo.

Udeleževanje na različnih predavanjih in usposabljanjih me je navdihnilo za delo z otroki. Spoznanje, da so ravno otroci tisti, katerim lahko ponudim svojo roko, me je vodilo v Lunino vilo, kjer sem sprva opravljala prakso, kasneje pa se postopoma vključevala v aktivnosti tudi po končani praksi.

Moja želja je skozi pristno otroško igro, zgodbe, ustvarjanje in pozitivne reparativne izkušnje pomagati otrokom, da bi se počutili vredne, ljubljene in pomembne kljub izkušnjam, ki so jim kazale nasprotno. Želim pokazati, da bolečina v življenju pride, ampak lahko jo uporabimo sebi v prid in iz nje zrastemo. Tako kot zraste mala, drobna, skoraj nevidna gosenica v velikega, pisanega, svobodnega metulja, lahko tudi ti zrasteš, se spremeniš, ponovno razpreš svoja krila in poletiš v svoj novi svet.

Verjamem v moč zdravih odnosov, usmerjenih v sočutje, sprejemanje, igrivost in preprosto: pogovor. To se odraža tudi pri mojem delu. K Inštitutu Lunina vila sem se pridružil, ker bom tu delo z mladimi in odraslimi lahko z veseljem nadaljeval obkrožen s strokovnjaki mnogih strokovnih smeri. Delo z ljudmi mi predstavlja veselje in izziv, saj se med tem časom vzporedno »hočem nočem« učim tudi veliko o sebi.

Sem magister zakonskih in družinskih študij, specializant zakonske in družinske terapije. Željo po delu z ljudmi v stiski sem imel že od srednje šole, kjer sem bil usmerjen v grafično oblikovanje. Sedaj pa sem si pridobil izkušnje na področju mladih v stiski na TOM Telefonu, v skupinah za samopomoč za starše, skupinah za zdravljene alkoholike, skupinah za pare in individualne terapije.

Od nekdaj so me zanimali odnosi in različne dinamike družin. Po končanem magisteriju zakonskih in družinskih študijev sem se posvetila raziskovanju zgodnjega čustvenega razvoja otrok in zasnovala program delavnic čustvene inteligence za otroke. Delo z najmlajšimi na igriv in njim prilagojen način mi je pokazalo, koliko moči se skriva v tem najzgodnejšem obdobju. Specializirala sem se za področje zgodnje terapevtske obravnave in pod strokovnim vodstvom Jakea Greenspana in Tima Bleeckerja (Floortime Center, Washington) pridobila naziv igralne terapevtke in coachinje po terapevtskem pristopu The Greenspan Floortime Approach®.

V Lunini vili delujem kot terapevtka za otroke in mladostnike ter coachinja za starše. Usmerjena sem v celosten pristop dela z otroki in starši, pri čemer družinam pomagam skozi igro, s kreativnimi materiali, pripravo konkretnega terapevtskega načrta in nudenjem čustvene podpore na njihovi pogumni poti do sprememb.

Osrečijo me enostavne in drobne reči, povezanost z drugimi in iskrivost najmlajših. Napolnim se, ko stečem v naravo, zadiham svež zrak in stresem svoje telo in misli. Moje delo pa mi vsak dan omogoča, da ohranjam stik z otroško igrivostjo v sebi in daje neskončno priložnosti za rast.

Že od nekdaj me spremlja ljubezen do zgodb, ne samo tisto, kar se pripeti, temveč tudi ka vse se dogaja v glavah likov, ki si delijo pot. Spraševanje o človeški naravi in ugotavljanje zakaj se je lik odločil za takšno ali drugačno pot, me je pripeljalo do študija o ljudeh, ki se je začel na pedagogiki in andragogiki ter nadaljeval na magisteriju iz zakonskih in družinskih študijev. Izobrazbo sem nadaljeval na programu izpopolnjevanja iz zakonske in družinske terapije, čemur je sledil enoletni staž na Frančiškanskem družinskem inštitutu. Zanimanje za človeško psiho, sem zadovoljeval z dodatnimi izobraževanji na področju terapevtske obravnave otrok na Inštitut Bližina in z udeležbo na drugih delavnicah in izobraževanjih s področja psihoterapije in pedagogike. Tekom študija sem izkušnje nabiral v šoli v vlogi svetovalnega delavca in učitelja dodatne strokovne pomoči. Želja po raziskovanju in globljem spoznanju človeka, se nikakor ni umirila, ampak me je popeljala na doktorski študij smeri zakonske in družinske terapije, na katerem upam, da bom še bolje spoznal človeško naravo.

Kadar se spominjam na (svoje) otroštvo, pomislim na jadranje po odprtem morju. Nikoli nisem mogla vedeti, kdaj bo nevihta in kdaj zatišje. Kljub temu da so med mojimi spomini tudi prijetni trenutki, je to za otroka lahko izjemno zahtevno. Ta misel, da sem pač malo drugačna, me spremlja že celo življenje. V obdobju odraščanja mi je prav to šlo »zelo na živce«. Nisem mogla razumeti, zakaj prav jaz. Danes vem zakaj. Imam veliko izkušenj, znanja, sočutja in sprejemanja – in vse to želim deliti z drugimi.

Na lastni koži sem občutila, koliko moči imamo ljudje, če imamo pravo podporo. Prav ta podpora me je pripeljala do Fakultete za uporabne družbene študije, kjer sem pridobila naziv diplomantke psihosocialne pomoči. Trenutno obiskujem magistrski študijski program – psihosocialno svetovanje. Osredotočam se na kognitivno vedenjski pristop, hkrati pa me radovednost žene k raziskovanju drugih ustvarjalnih metod, ki bi dodale več barv na mojo paleto znanja. Med študijem sem se srečala z Lunino vilo, kjer sem tudi opravljala prakso. Kot praktikantka sem spoznala, da je Lunina vila prostor s srčno ekipo, kjer si želim ostati.