Kako poskrbeti zase

Te dni se ljudje srečujemo s kruto realnostjo, ki kaj hitro v nas lahko prebudi nelagodna občutja. Rane, ki jih v sebi nosi prav vsak izmed nas, so lahko v teh dneh še bolj toliko boleče. Okolje ni vzpodbudno, ljudje povsod govorijo o bolezni, okrog nas je panika, ves čas poslušamo negativne novice in kaj hitro nas kolektiven strah lahko potegne vase. Prav je, da svojo energijo v tej situaciji poskušamo usmeriti predvsem vase in skrb zase. V teh dneh nam je to lahko v velik izziv, zato bi rada z vami delila nekaj idej, kako poskrbeti zase.

Čuječnost

V teh dneh se v nas lahko poraja ogromno čustev, občutkov, … Prijetnih ali neprijetnih. Pomembno je, da jih poskusimo predvsem sprejeti in jih preučiti. Čuječnost je tehnika, ki nam pri tem lahko zelo dobro pomaga. Kaj pa čuječnost pravzaprav pomeni? Čuječnost pomeni biti tukaj in zdaj, prisoten v trenutku, brez obsojanja. Ko smo čuječi, poskušamo samo opazovati, brez, da bi bili strogi in obtožujoči do sebe, svojih čustev, občutkov, doživljanj … S čuječnostjo se lahko spoznamo s preprostimi vajami, kot je okušanje hrane, čutenje temperature na naši koži, poslušanje petja ptic, opazovanja, kako zelo nas lahko zmoti kak zvok avtomobila, zavestno pitje kave, … V teh dneh, ko se veliko zadržujemo v naravi, lahko čuječnost vpeljemo tudi na sprehod. Poskusite lahko opazovati, poslušati, kaj se z vsakim korakom dogaja pod vašimi stopali, kakšen je zvok bližnje reke, … Ko vam misli odtavajo drugam, pa jih le opazite (tudi to je čuječnost) in jih nežno poskusite pospremiti nazaj v ta trenutek. Ko se spoznamo s čuječnostjo, lahko počasi začnemo opazovati tudi svoje misli, morda čustva ali pa občutke. V teh dneh, ko je vsepovsod okoli nas prisoten strah, ga lahko poskusimo opaziti. Morda nam močno razbija srce, ali pa nas stiska v prsih, imamo potne roke, … Karkoli se dogaja, je v redu. To lahko opazimo in brez obsojanja pustiti, da se zgodi. Telo ve, kako se mora soočiti s trenutnim dogajanjem in ve, kako se mora obraniti, da ne doživimo travme. Na nas pa je, da dopustimo, da se to zgodi. Preučimo, kaj se dogaja, če se tresemo, je to okej. Sprejmimo in tako telesu omogočimo, da se znebi prenakopičenega vznemirjenja. V trenutkih, ko smo srečni, morda hvaležni poskusimo to spet opaziti in samo biti s tem.

Pisanje dnevnika

Kako poskrbeti zase?
Zapisujte si svoje občutke in pomembnejše misli, ki so se vam utrnile tekom dneva!

Super način, kako smo lahko v teh dneh v stiku s seboj je tudi pisanje dnevnika. Izberimo si del dneva, ko imamo največ časa in miru. Morda je to zjutraj, čez dan ali pa zvečer, ko otroci zaspijo. Sama najraje izberem večer, ko lahko v prostoru ustvarim prijetno svetlobo in atmosfero. Vzemite list papirja ali zvezek ter začnite s pisanjem. Lahko se poskusite povezati s svojim notranjim otrokom, delčkom sebe, ki ostaja v nas in nas spominja na določene trenutke našega življenja. Poskusimo lahko pomisliti in si v misli priklicati sebe v mlajših letih. Morda pride podoba deklice/dečka, ki je vesel, radosten. Poskusimo jo/ga objeti. Dajmo si ljubezen, dajmo svojemu notranjemu otroku možnost, da se izrazi in nam pove, kaj potrebuje. Bodimo mu na voljo. Dajmo si nežnost, poskusimo biti sočutni in odprti za to, kar v tistem trenutku občutimo. Začeti je lahko zelo težko, nikakor nam ne gre, ne zmoremo se povezati s seboj. In vse to je v redu. Karkoli začutimo, je okej. Pomembno je vztrajati. Sama čas zase rada primerjam z druženjem s prijatelji. Le tega po navadi ne prestavljamo in se držimo nekega dogovora. Poskusimo biti tako zvesti tudi do sebe.

Definitivno se bo zgodilo, da nas bo kolektivna panika poskusila povabiti vase. V določenem trenutku se bomo lahko uprli, spet kasneje ne. Pomembno pa je, da se ne obsojamo in neuspelega poizkusa pobega vase ne označimo, kot neuspeh. Izkoristimo čas, ki je več kot očitno namenjen odmiku vase. Ostanimo močni, a si hkrati dovolimo biti ranljivi.

Petra Bertoncelj, študentka psihosocialne pomoči na FUDŠ

Leave your comment